Splošni pogoji poslovanja podjetja Hermes d.o.o.
1. Področje veljavnosti
Naslednji splošni pogoji poslovanja veljajo za vse dobave in storitve, ki jih opravi Hermes računalništvo in poslovne storitve d.o.o. kot izvajalec. Sopogodbenik jih s podpisom pogodbe ali z njihovim sprejemom, ne da bi jim ugovarjal, v primeru, da ni sklenjena pisna pogodba pa s sprejemom blaga ali storitev, ne da bi jim ugovarjal (izvršitev pogodbe), priznava tudi za morebitne nadaljnje posle med strankama. V primeru razlike med splošnimi pogoji naročnika in temi pogoji, veljajo ti splošni pogoji, razen če je med strankama sklenjen drugačen dogovor. Za veljavnost sprememb ali postranskih dogovorov je potrebna pisna potrditev in ti veljajo le za vsakokratno posamičen posel. Če so posamezna določila teh splošnih pogojev poslovanja neveljavna, to ne vpliva na njihovo načelno pravno veljavnost. V tem primeru bosta pogodbeni stranki sklenili dogovor, ki bo, kolikor se le da, blizu neveljavni določbi.
2. Ponudbe in sklenitve pogodb
Vse pogodbe, naročila in dogovori so pravno zavezujoči le tedaj, če jih podpiše zakoniti zastopnik izvajalca, oz. od njega pisno pooblaščena oseba, in zavezujejo le v vsakokrat podanem obsegu. Ponudbe so načeloma določene z ocenjeno vrednostjo in ne vežejo izvajalca k izvedbi za ponujeno vrednost ponudbe, razen če je na ponudbi navedeno, da je zavezujoča. Sodelavci izvajalca ne morejo podajati izjav, ki bi odstopale od teh pogojev, razen če imajo za to pisno pooblastilo zakonitega zastopnika izvajalca.
3. Storitve izvajalca
Izvajalec opravlja sledeče storitve:
a. analize poslovnih procesov in zahtev naročnika,
b. dobava in prodaja standardne programske opreme drugih dobaviteljev,
c. dobava in prodaja licenc lastne programske opreme,
d. implementacijske storitve (nastavitev, uvoz podatkov, namestitev, pomoč pri zagonu),
e. uvajanje in izobraževanje uporabnikov,
f. razvoj novih funkcionalnosti in nadgrajevanje standardne programske opreme,
g. telefonsko svetovanje,
h. vzdrževanje programske opreme (odpravljanje zastojev, nadgrajevanje, pomoč),
i. druge storitve v okviru IT in poslovnega svetovanja.
4.
Projektna naloga
Projektno nalogo (v nadaljevanju tudi projekt) predstavljajo storitve, ki so določene v ponudbi. Praviloma je osnova za naročilo projekta izvedba analize odstopanj, katere rezultat je dokument odstopanj ali funkcionalna specifikacija (v obeh primerih v nadaljevanju tudi »projektna naloga«), ki popiše odstopanja uporabniških zahtev od standardne programske ali lastne programske odpreme. Naročnik mora preveriti ustreznost projektne naloge ter jo potrditi, saj je to osnova za pripravo končnega produkta (v nadaljevanju tudi Rešitev). V kolikor projektne naloge naročnik ne potrdi, jo pa uporablja ali pa je iz komunikacije jasno razvidno, da se z njo strinja, pomeni, da je v tem primeru projektna naloga potrjena. Spremembe zahtev ali razširitve naročila, ki se lahko pojavijo po potrjeni ponudbi, se obravnavajo ločeno v obliki zahtevkov za spremembo, za katere izvajalec poda ločeno ponudbo. Spremenjene zahteve lahko tudi spremenijo dogovorjeni terminski načrt projekta in upravičujejo izvajalca, da na tej podlagi nastale dodatne stroške ovrednoti in zaračuna dodatno. Naročnik s pisno potrditvijo pogodbe ali ponudbe izjavlja, da je projektno nalogo, ki je predmet pogodbe, pregledal in da rešitev ter storitve ustrezajo njegovim zahtevam. Storitve, ki se opravijo pred njihovo podrobnejšo določitvijo s projektno nalogo, brez nje ali poleg nje, kot tudi storitve, za katere ni možno oceniti obseg dela, ter je tako navedeno tudi v ponudbi, se zaračunajo po dejanski porabi časa. V nasprotju z zavezujočo projektno nalogo so reklamne pošiljke, marketinško gradivo, informacije o produktih in izjave proizvajalca ali uvoznika načeloma ne zavezujoče, razen če jih izvajalec pisno naroči in potrdi. Izvajalec opozarja in se izrecno sklicuje na to, da izdelava programske opreme lahko vključuje tudi napake. Izvajalec napako prizna, v kolikor se je ta pojavila navkljub pravilni uporabi skladno z uporabniškimi navodili in je napako možno reproducirati.
5. Standardna programska oprema
Standardna programska oprema je programska oprema razvita s strani drugih proizvajalcev. S standardno programsko opremo pridobi naročnik pravico do uporabe le-te za potrebe njegove poslovne dejavnosti v skladu z določili in pogoji uporabe vsakokratnega proizvajalca standardne programske opreme. Izvajalec odgovarja, da prenosu pravice do uporabe za potrebe naročnikove poslovne dejavnosti na naročnika ne nasprotujejo pravice tretjih. Naročilo za dobavo standardne programske opreme se izvrši s pisno potrditvijo naročila. Velja, da se je s potrditvijo naročila ali začetkom uporabe standardne programske opreme naročnik seznanil z naborom funkcionalnosti standardne programske opreme in vsakokratnimi splošnimi in licenčnimi pogoji proizvajalca ter se z njimi strinjal.
6. Lastna programska oprema
Lastna programska oprema je programska oprema razvita s strani izvajalca. Z lastno programsko opremo pridobi naročnik pravico do uporabe le-te za potrebe njegove poslovne dejavnosti v skladu z določili in licenčnimi pogoji izvajalca. Naročilo za dobavo lastne programske opreme se izvrši potem, ko se je naročnik seznanil z naborom funkcionalnosti naročenih programov ter vsakokratnih licenčnih pogojev, šteje pa se, da je naročnik z naročilom ali uporabo lastne programske opreme potrdil, da se je pred sklenitvijo pogodbe temeljito seznanil z naborom funkcionalnosti in licenčnimi pogoji izvajalca ter se z njimi strinjal.
7. Projektno vodenje
Projektna organizacija, ki ustreza velikosti ter kompleksnosti zastavljenih nalog, kot tudi ustrezno projektno vodenje, sta brezpogojni predpostavki za uspešno uvajanje informacijskega sistema. Obseg ter vsebina storitev izvajalca na področju projektnega vodenja se določita v projektni dokumentaciji in/ali ponudbi.
7.1 Projektna organizacija. Izvajalec bo opravljal storitve ob tesnem sodelovanju z naročnikom. V kolikor zaradi same narave projekta ni dogovorjeno drugače, naročnik in izvajalec imenujeta vsak po enega projektnega vodjo, ki o projektu odločata soglasno. Če skupna odločitev ni mogoča, se je treba obrniti na projektni svet, ki sestoji iz po enega člana poslovodstva izvajalca in naročnika. Obe projektni vodji skupno določata sledeče parametre:
a. pogostost, trajanje ter krog udeležencev pri sestankih,
b. stopnjo določanja podrobnosti projektnega načrtovanja in projektnega nadzora,
c. pravila za sestavitev in odobritev zapisnikov. Pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta, kolikor je to v njuni moči, zagotavljali kontinuiteto projekta. Izvajalec ima pravico, da storitve opravi po podizvajalcu. V tem primeru naročilo generalno izvaja ter zanj tudi skupno odgovarja izvajalec. Izvajalec je tudi odgovoren, da ustrezno uredi vsa pravna vprašanja, še posebej varovanje informacij in ravnanje z osebnimi podatki."
d. odločata in potrjujeta o morebitnih dodatnih storitvah projekta skladno s pooblastili in internim pravilnikom posamezne družbe oz. vsakokratnega projekta,
e. obveščata projektni svet o statusu projekta,
f.
sklicujeta projektni svet skladno z dogovorom in pravili komunikacije
na posameznem projektu.
7.2 Dolžnost obveščanja. Obe pogodbeni stranki morata druga drugo vzajemno nemudoma obveščati o kakršnihkoli okoliščinah, ki bistveno vplivata na izvajanje projekta. To velja ne glede na to, ali se take okoliščine pojavijo v vsakokrat lastni sferi odgovornosti ali sferi odgovornosti druge pogodbene stranke ali tretjih. Projektni vodji v takem primeru soglasno odločata o smotrnih ukrepih, da bi se, kolikor je le možno, dosegel cilj projekta.
7.3 Sodelovanje naročnika. Izdelava organizacijskih konceptov in programov se izvede glede na vrsto in obseg zavezujočih informacij, dokumentacije ter pripomočkov, ki so bili s strani naročnika dani na razpolago izvajalcu. Sem spadajo tudi testni podatki, ki ustrezajo praksi, kot tudi možnosti za testiranje, ki jih v zadostnem obsegu, pravočasno in na lastne stroške zagotovi naročnik. Naročnik se zavezuje, da bo skrbel za to, da bodo ob terminih, ki jih določita projektni vodji, na lokacijah naročnika na razpolago ustrezno kvalificirani (so-)delavci, naprave, prostori in testni podatki. Naročnik opravi svoje sodelovanje na lastne stroške. Naročnik je odgovoren za pripravo zahtev in mora sodelovati pri sestavljanju funkcionalne specifikacije, ki določa obseg projekta in je tako predmet končne ponudbe izvajalca. Naročnik omogoči izvajalcu internetni dostop do dobavljene programske opreme v skladu z naročnikovimi internimi pravili in predpisi, če je to potrebno za izvajanje naročila. Poleg tega sme naročnik sam, tj. s pomočjo (so-)delavcev naročnika, opraviti dele storitev, ki jih ponuja izvajalec, v kolikor je to predhodno usklajeno z izvajalcem. O praktični izvršitvi, eventualno potrebni izobrazbi, kompetencah ali podpori itd., odločata projektni vodji. V primeru, da programska ali morebitna strojna oprema, ki jo dobavi izvajalec, ne deluje tako, kot to določa funkcionalna specifikacija, ali da izvajalec ne opravlja storitev v skladu s funkcionalno specifikacijo, naročnik opravi ustrezne ukrepe, in sicer se mora še posebno izogibati nastajanju ali povečevanju že nastale škode, zavarovati shranjene podatke, tekoče preverjati rezultate, ki jih javlja program, ter določiti in detajlno opisati motnje in napake, ki se pojavljajo v delovanju programske ali strojne opreme ali pri storitvah, ki jih opravi izvajalec. Ta podatkovni material mora zbrati tako, da je zapisan na nosilcih, ki so računalniško berljivi ter jih je mogoče rekonstruirati s sorazmerno majhnimi stroški.
7.4 Ne prevzemanje kadrov. Stranki pogodbe se vzajemno zavezujeta, da v času trajanja te pogodbe ne bosta vplivali na (so-)delavce nasprotne stranke, da bi le-ti prenehali z delom za nasprotno stranko, niti ne bosta pričeli kakorkoli sodelovati s (so-)delavci nasprotne stranke. Stranki za primer kršitve te obveznosti dogovorita pavšalno pogodbeno kazen v višini dvoletnih bruto prejemkov (so-)delavca, ki jo mora stranka, ki je na delo (so-) delavca za nasprotno stranko vplivala ali pričela z njim kakorkoli sodelovati, plačati nasprotni stranki.
7.5 Preverjanje izdelkov. Izvajalec bo naročniku predložil izdelke v prevzem, kar še posebej velja za zapisnike in funkcionalno specifikacijo. Obe projektni vodji skupno določita termine za izročitev in preverjanje teh dokumentov. Če pride pri prevzemu do zamude prek dogovorjenih terminov brez krivde izvajalca, izvajalec ne jamči za škodo zaradi tako nastale časovne zamude. Izvajalec sme izdelke, na katere naročnik v roku dveh tednov od izročitve v prevzem ne poda utemeljenih pripomb, šteti za (delno) sprejete in se nanje opreti pri naslednjih korakih pri projektu.
7.6 Test in prevzem. Vsakokratni predmetni del individualno izdelane ali prilagoditve funkcionalnosti ali rešitve mora naročnik prevzeti najkasneje v 10 delovnih dneh po dobavi, v kolikor ni dogovorjeno drugače. Projektni vodji določita obseg in termine (pod)prevzemov. Naročnik potrdi prevzem z zapisnikom (Poročilo o uspešno opravljenem testiranju na testnih podatkih naročnika). Če naročnik pusti preteči rok desetih delovnih dni, ne da bi prevzel rešitev, se šteje dobavljena rešitev za prevzeto s potekom zadnjega dne navedenega roka. Rešitev se v vsakem primeru šteje za prevzeto, ko jo naročnik prvič uporabi v produkcijskem sistemu. Naročnik napake, to so odstopanja od pisno dogovorjene funkcionalne specifikacije, ki se morebiti pojavijo, sporoči izvajalcu ter jih dokumentira, izvajalec pa si mora prizadevati za čimprejšnjo odpravo napak. Če so podane bistvene napake, torej da se uporaba v produkcijskem sistemu ne more začeti ali nadaljevati, je po odpravi napake treba opraviti ponovni prevzem. Konkretne odzivne čase določa vzdrževalna pogodba, ki jo lahko skleneta izvajalec in naročnik s prehodom v produkcijsko uporabo rešitve.
7.7 Razvojni, testni ter produkcijski sistem. Izvajalec bo praviloma programe najprej instaliral na razvojni sistem, ki je nameščen v njegovih prostorih, tam opravil osnovne nastavitve in morebitne potrebne prilagoditve ter pripravil opremo za instalacijo pri naročniku. Produkcijski sistem kot tudi testni sistem za vzpostavitev, šolanje in izvedbo testnih primerov se načeloma instalirajo na za to namenjenem strežniku. Naročnik je zavezan opraviti temeljito testiranje programske opreme na testnem sistemu. Pri tem testiranju mora uporabiti podatkovne nabore, kot se bodo uporabljali v poslovanju in preizkusiti sistem v obsegu in na način kot se bo uporabljal v poslovanju. Prenos programske opreme iz testnega okolja v produkcijsko okolje opravi izvajalec, oz. naročnik, v kolikor interni pravilnik naročnika ne dovoljuje drugače, naročnik pa prične uporabljati programsko opremo na lastno odgovornost. V primeru da naročnik nabavlja strojno opremo, operacijske sisteme itd. od tretjih oseb, bo izvajalec na poziv naročnika podal presojo o načelni ustreznosti teh naprav za želene cilje. Stroški za teste, namestitvena dela na teh naročnikovih napravah, izobraževanje končnih uporabnikov, itd., se obračunajo po dejanskem strošku, kolikor niso že vsebovani v funkcionalni specifikaciji oz. Ponudbi izvajalca. V obeh primerih bo naročnik sam nosil stroške in tveganja za tekoči pogon naprav, k temu pa sodijo tudi tehnično in organizacijsko primerno zavarovanje podatkov, zaščita proti neupravičenemu dostopu ter napadu virusov.
7.8 Oddaljen dostop. Da lahko izvajalec hitro podpre naročnika v primeru garancije ali siceršnje pomoči, se vzpostavi sistem za oddaljen dostop. Vsaka pogodbena stranka nosi stroške, ki ob tem nastajajo v njenih prostorih (za strojno in programsko opremo, telefonsko povezavo itd.). Obe projektni vodji odločata skupno o načinu tehnične rešitve in o relevantnih varnostnih vidikih. Naročnik sme omejiti oddaljen dostop, npr. dovoliti dostop le ob določenem času v dnevu, za določene sodelavce izvajalca ali po drugih dogovorjenih kriterijih. Če izvajalcu zaradi nerazpoložljivosti oddaljenega dostopa, za katerega odgovarja naročnik, nastane škoda ali dodatni strošek, se lahko dodatni stroček naročniku obračuna posebej. Izvajalec ne jamči za morebitno škodo zaradi nerazpoložljivosti oddaljenega dostopa.
Izročitev v vzdrževanje in podpora. Po zagonu produkcijskega sistema sledi nadaljnje svetovanje preko vzdrževanja rešitve in podpore. Za storitve vzdrževanja se lahko sklene vzdrževalna pogodba. V kolikor naročnik z izvajalcem ne sklene vzdrževalne pogodbe, izvajalec do naročnika po prehodu v produkcijo nima nobene odgovornosti vezanih na nadaljnje izvajanje storitev, razen obveznosti, ki izhajajo iz naslova podeljene garancije.
8. Cene, davki in pristojbine
8.1 Vse cene se glasijo, če ni navedeno drugače, v EUR brez DDV in veljajo le za posamično predmetno naročilo. Splošna urna postavka izvajalca znaša 80 EUR.
8.2 Standardna programska oprema. Cene, ki so v ponudbah navedene za module standardne programske opreme, zavezujejo do datuma »veljavno do«. Morebitna zvišanja cene s strani proizvajalca programske opreme, do katerih pride po navedenem datumu, se obračunajo dalje naročniku. Na zahtevo naročnika bo izvajalec predložil ustrezne dokumente (obvestilo proizvajalca, aktualni cenik).
8.3 Lastna programska oprema. Cene, ki so v ponudbah navedene za module lastne programske opreme, zavezujejo do datuma »veljavno do«. Morebitna zvišanja cene s strani izvajalca, do katerih pride po navedenem datumu, se obračunajo dalje naročniku. Izvajalec bo glede morebitne spremembe cenika naročnika obvestil najmanj 60 dni pred spremembo prek izvajalčeve spletne strani in prek izvajalčevih obvestil, ki so poslane na naslove, ki jih za ta namen določi naročnik.
8.4 Storitve. Cene, ki so v ponudbah in cenikih navedene za storitve, zavezujejo izvajalca 15 dni od objave cenika ali izdelave ponudbe, če na ponudbi ali ceniku ni drugače določeno. Po tem sme izvajalec v svojih urnih postavkah upoštevati nastala povečanja stroškov dela in materiala oz. siceršnje stroške in davščine. Naročniku je treba nove urne postavke sporočiti najmanj šestdeset dni pred spremembo. Šteje se, da je naročnik takšna zvišanja vnaprej sprejel, če ne presegajo več kot 10 % povečanja vrednosti na letni ravni. Storitve, ki jih izvajalec opravi na željo naročnika in ki presegajo prvotno dogovorjeni obseg storitev, se zaračunajo po urnih postavkah, ki aktualno veljajo v trenutku opravila storitve. Storitve se opravljajo znotraj normalnega delovnega časa izvajalca (pon. - pet. med 07.30 in 15.30), izvajalec pa je naročniku dostopen najmanj v času dostopnosti (pon. – pet. med 8:30 in 14:30). Čas dostopnosti se lahko določi drugače v implementacijski ali vzdrževalni pogodbi, v kolikor bi bilo zaradi narave delovanja naročnika to potrebno. Če izjemoma in na željo naročnika pride do opravila storitve zunaj normalnega delovnega časa, se dodatni stroški zaračunajo posebej kot to določajo ti splošni pogoji ter pogodba.
8.5 Potni stroški in stroški za delo izven delovnega časa. Potni stroški, dnevnice in stroški prenočitve se naročniku zaračunavajo posebej po dejanski porabi skladno s pravilnikom o povrnitvi potnih stroškov izvajalca. Drugačna ureditev je lahko določena v pogodbi, drugače pa veljajo običajni normativi v skladu s slovensko poslovno prakso. Čas porabljen na poti se obračuna po polovični ceni. Za storitve, izven delovnega časa, ki jih zahteva naročnik, se na eno uro opravljenih storitev obračunajo naslednji dodatni stroški v odstotku od dogovorjene cene storitve:
a. za nočno delo (pon.-pet. 18.30/06.30) 50 %,
b. za delo ob sobotah 100 %
c. za delo ob nedeljah 200 %
d. za delo ob praznikih 200%.
9. Roki in pravica odstopa
Izvajalec
si prizadeva, da se, kolikor je le mogoče, drži dogovorjenih rokov izpolnitve.
Kot ciljni postavljeni roki izpolnitve se lahko spoštujejo le, če naročnik
popolnoma opravi vsa potrebna dela, izroči dokumentacijo, potrjuje prejete
funkcionalne specifikacije in izpolnjuje svojo dolžnost sodelovanja. Izvajalec
ne odgovarja za zamude pri dobavi ter za zvišanja cen, do katerih pride zaradi
napačnih, nepopolnih ali naknadno spremenjenih podatkov in informacij oz.
dokumentacije, ki jih da na razpolago naročnik. Dodatne stroške, ki bi nastali iz
tega naslova, nosi naročnik. Vsaka od pogodbenih strank sme zaradi
nepredvidljivih, nepričakovanih dogodkov, kot npr. višje sile, sporov z
delavci, naravnih nesreč, izpadov/zamude dobaviteljev strank, na novo določiti
roke. Če pride do prekoračitve dogovorjenega dobavnega roka zgolj po krivdi izvajalca, sme naročnik ob primernem, vendar
najmanj 14-dnevnem podaljšanju roka za izpolnitev, s priporočenim pismom odstopiti od zadevnega naročila, če tudi
znotraj podaljšanega roka dogovorjena storitev ni izpolnjena v njenih bistvenih
delih. Odstop od že opravljenih delnih dobav in storitev je izključen.
10. Plačilo
Izvajalec bo licenco za programsko opremo zaračunal v skladu s ponudbo, za storitve pa bo račun izdal enkrat mesečno. Pri naročilih, ki obsegajo več enot oz. programskih modulov, sme izvajalec opraviti delne dobave oz. izstaviti delne račune. Kolikor ni posebej dogovorjeno, je treba račune, ki jih izstavi izvajalec, vključno z davkom na dodano vrednost, vendar brez kakršnegakoli odbitka ali odštevanja stroškov, plačati najkasneje v 14 dneh od prejema računa. Za delne račune analogno veljajo plačilni pogoji, ki so določeni za skupno naročilo. Spoštovanje dogovorjenih plačilnih rokov predstavlja bistveni pogoj za to, da izvajalec izvede dobave oz. izpolni pogodbe. Zaradi neupoštevanja dogovorjenih plačil sme izvajalec v roku enega tedna po pisnem opozorilu ustaviti tekoča dela in odstopiti od pogodbe. Naročnik mora nositi vse stroške, ki so povezani s tem, ter izpad dobička izvajalca. Za vse račune, ki niso izdani v EUR, je izvajalec v primeru spremembe tečaja od datuma izdaje računa do plačila računa za več kot 3% upravičen do poplačila razlike. Za razliko, nastalo na osnovi tečajnih razlik, bo izvajalec izdal nov račun. Za primer, da naročnik zamudi s plačilom, se lahko obračunajo zamudne obresti v višini zakonskih zamudnih obresti. Če naročnik ne spoštuje plačilnih pogojev ali so izvajalcu znane okoliščine, ki so po njegovem mnenju primerne, da zmanjšajo kreditno sposobnost naročnika, sme izvajalec zahtevati vnaprejšnje plačilo za še neizpolnjene dobave. Plačila se izpolnijo le z neposrednim plačilom izvajalcu. Če je do naročnika odprtih več terjatev, se plačila naročnika poračunajo z vsakokrat najstarejšo terjatvijo. Vedno pa se najprej poračunajo morebitni stroški, potem obresti in nazadnje glavna terjatev. Naročnik sme kompenzirati obveznosti do izvajalca le s svojimi priznanimi in pravnomočno ugotovljenimi terjatvami do izvajalca. Na blagu, izdelkih, ter na dokumentaciji, namenjeni naročniku kot uporabniku, si izvajalec pridrži lastninsko pravico do popolnega plačila.
11.
Avtorske pravice in pravice uporabe
Avtor in lastnik licenčne lastne programske opreme izvajalca je izključno izvajalec. Če s pogodbo ni določeno drugače, pridobi naročnik za licenčno lastno programsko opremo neprenosljivo, ne izključno, časovno in na teritorij Republike Slovenije omejeno dovoljenje za uporabo te opreme. Vsakršno omogočanje uporabe tretjim osebam je v skladu z zakonom o avtorskih pravicah izključeno. Vse avtorske in tej sorodne pravice na dogovorjenih dobavah (programi, dokumentacija itd.) pripadajo izključno izvajalcem oz. njegovim dajalcem licence, v kolikor niso bile skupaj s pravico uporabe izrecno prenesene na naročnika. Naročnik pridobi zgolj pravico, da programsko opremo po plačilu, opravljenem v skladu s pogodbo, v nespremenjeni obliki uporablja izključno za lastne potrebe in namene ter v obsegu, ki ustreza pridobljenemu številu licenc. Naročnik se strinja, da mora, če kljub dvema pisnima opominoma izvajalca ne poravna svojih obveznosti po pogodbi, na pisno zahtevo izvajalca opustiti uporabo neplačane programske opreme oz. neplačanega dela programske opreme (razvite dodelave). S sodelovanjem pri izdelavi programske opreme naročnik ne pridobi nobenih pravic do te programske opreme. Vsaka kršitev avtorskih pravic izvajalca ali dajalca licence ima za posledico odškodninske zahtevke, pri čemer je v takem primeru treba plačati popolno odškodnino. Zaznamkov na nosilcih programov in v dokumentaciji, namenjeni naročniku kot uporabniku programske opreme, kateri zadevajo pravice industrijske lastnine ali siceršnje izključne pravice, se ne sme odstraniti. Naročnik sme izdelati kopije za namene arhiviranja in zavarovanja podatkov pod pogojem, da v programski opremi ni vsebovana izrecna prepoved dajalca licence ali tretjih oseb in da so vsi zaznamki glede avtorskih pravic in izjav o lastninskem pridržku nespremenjeno preneseni na te kopije.
12. Odgovornost za napake
Izvajalec bo brezplačno odpravil napake, ki so v njegovi domeni in ki se pojavijo v garancijskem roku šestih mesecev po začetku obratovanja produkcijskega sistema. Odgovornost velja le za napake, ki so bistvene in ponovljive ter so sporočene v roku pet delovnih dni po tem, ko se napake pojavijo. V primeru upravičenega zahtevka bodo napake odpravljene v primernem roku, pri čemer bo naročnik izvajalcu omogočil izvedbo vseh ukrepov, ki so potrebni za ugotovitev in odpravo napak. Če naročnik pomotoma ter brez primerne ugotovitve in dokumentacije zatrjuje, da obstajajo pomanjkljivosti ali napake, in če s tem nastanejo izvajalcu dodatni stroški, se le-ti obračunajo posebej. Izvajalec bo opravil svetovanje, pomoč, odpravo napak in motenj, za katere odgovarja naročnik, kot tudi siceršnje spremembe ter dopolnitve proti plačilu. To velja tudi za odpravo napak, če sta naročnik sam ali tretja oseba opravila spremembe programa ali njegovih nastavitev, dopolnitve ali druge posege. Izvajalec ne jamči za napake, motnje ali škodo, ki izvirajo iz nezaključene, nepopolne implementacije programa (npr. osnovnih podatkov in parametrov) ter iz nestrokovne uporabe. Prav tako so iz odgovornosti za napake izključene napake zaradi spremenjenih komponent produkcijskega sistema, vmesnikov ali parametrov, uporabe neustrezne ali defektne strojne opreme, nosilcev podatkov, itd. Za programe, ki jih naknadno spremenijo naročnikovi programerji ali tretje osebe, odpade vsakršna odgovornost za napake s strani izvajalca. Če izvajalec dobavi tudi programsko opremo drugih proizvajalcev, je odgovornost izvajalca omejena zgolj na odgovornost za izbiro drugega proizvajalca in na odgovornost, ki izhaja iz relevantne (dodatne) pogodbe o nakupu oz. dobavi predmetne programske opreme drugega proizvajalca med naročnikom in izvajalcem. Če predmet naročila predstavlja spremembo ali dopolnitev že obstoječih programov, se odgovornost nanaša na spremembo ali dopolnitev. Odgovornost za osnovni program s tem ne oživi. Naročnik mora na lastno odgovornost skrbeti za zavarovanje programov in podatkov v zvezi z instalirano programsko opremo.
13. Zaščita podatkov
Obe pogodbeni stranki se zavezujeta, da v času trajanja te pogodbe ali po njenem prenehanju tretjim osebam ne bosta posredovali podatkov o vsebini njunih pogodbenih dogovorov in nobene interne informacije ali podatka o nasprotni pogodbeni stranki, s katerimi bi bili seznanjeni na podlagi sodelovanja. Če želi ena pogodbena stranka objaviti rezultate dela, mora za vsako (razen referenčno) objavo, ki presega dejstva o sklenitvi pogodbe o naročilu in njenih osnovnih parametrih (firma in naslov, grob seznam področij uporabe, ki naj jih programska oprema pokrije itd.), pridobiti pisno soglasje nasprotne pogodbene stranke.
14. Odškodninska odgovornost
Izvajalec v okviru zakonskih predpisov jamči za škodo, če naročnik dokaže, da je izvajalec škodo povzročil naklepno ali iz velike malomarnosti. Izvajalec ne odgovarja za materialno škodo, povzročeno iz male malomarnosti. Izvajalec ne odgovarja za posredno škodo. Izvajalec ne odgovarja za izgubo podatkov. Naročnik je dolžan poskrbeti za primerno zavarovanje podatkov in varnostno kopiranje. Morebitne odškodninske zahtevke je treba sporočiti izvajalcu v roku 14 dni, sicer naročnik izgubi pravico, da jih uveljavlja. Šteje se, da so odškodninski zahtevki, o katerih naročnik ni obvestil izvajalca v 14 dneh od dne, ko so postali naročniku znani, zastarani. Naročnik lahko od izvajalca zahteva samo povračilo dejansko nastale škode. V nobenem primeru pa maksimalna odškodnina, ki jo naročnik lahko zahteva od izvajalca, ne more preseči 20.000 EUR.
15.
Kraj izpolnitve, krajevna pristojnost
sodišča
Za spore iz tega razmerja je pristojno sodišče Republike Slovenije, in sicer sodišče v Ljubljani. Če ni drugače dogovorjeno, veljajo med strankama izključno pravila slovenskega obligacijskega prava, ki veljajo za gospodarske pogodbe, tudi tedaj, če se naročilo izvaja v tujini. Izključena je uporaba Konvencije združenih narodov o mednarodni prodaji blaga.
16. Veljavnost
Splošni pogoji veljajo od 1.1.2021.